ko je organiziral kot predsednik AMD Domžale v kulturnem domu Franca Bernika javno tribuno na temo "Zapornice v Depali vasi". Na tej javni tribuni so bili prisotni takratni minister za promet, direktor DARSa, direktor direkcije za ceste in predstavnica direktorata na ministrstvu, odgovorna za železniške prehode ter oba poslanca iz naše občine v državnem zboru. Prav na Petrovo pobudo in na njegovo angažiranje je država začela graditi železniški prehod z zapornicami na enem delu prehoda v Depali vasi, občina Domžale pa na drugem delu, tako, da sta v Depali vasi dva železniška prehoda dobila zapornice in s tem večjo varnost.
Leta 2006 in 2010 je kandidiral za župana občine Domžale, kjer se je uvrstil v drugi krog, njegova lista – lista Petra Verbiča za Domžale - dobila 5 svetnikov v občinskem svetu.
Vir: www.dnevnik.si
Včeraj je uradno kandidaturo za župana občine Domžale vložil tudi neodvisni kandidat Peter Verbič. Predsedniku volilne komisije je skupaj s predlagateljico njegove kandidature Tanjo Zajc Zupan in predlagateljem 31-članske liste Romanom Končarjem predal 600 potrebnih podpisov podpore volilcev.
Peter Verbič in njegova neodvisna lista Peter Verbič - Lista za Domžale sta skupaj zbrala skoraj 1000 podpisov podpore volilcev. "Tako visoka številka je nedvomno dokaz, da je v Domžalah prišel čas za spremembe," je prepričan Verbič, uspešen podjetnik, širši javnosti znan zlasti kot večkratni prvak v motociklizmu, predsednik AMD Domžale in član Rotary cluba Domžale. Pravi, da se je za kandidaturo odločil "zaradi nagovarjanja večjega števila občank in občanov, ki so menili, da je prišel čas za spremembe in da mora mesto župana prevzeti nekdo, ki ima organizacijske ter menedžerske sposobnosti in nekdo, ki ni obremenjen s politiko in osebno eksistenco."
"Nedvomno je kandidatura zame velik izziv in organizacijski zalogaj, ki sem ga sposoben izpeljati. Verjamem v pregovor: kjer je volja, je tudi pot. Naše vodilo pa bo: Domžale, občina prijaznih ljudi, kjer bo dana možnost za razvoj vsem in vsakomur. Med drugim bi rad Domžalam povrnil izgubljeno identiteto in sloves napredne obrtno-podjetniške občine z jasno vizijo razvoja, da ne bi uspešni podjetniki uhajali v druge občine." Dodaja, da Domžale potrebujejo mestni trg s cono za pešce, ki bo povezovala novi del Domžal s preostalim delom mesta, ki počasi izumira, še zlasti SPB. V programu je izpostavil še promet, težave mladih in društev ter pomen vlaganj v razvoj. V volilni spopad se spušča s sloganom Za Domžale, napredne in uspešne. Meril pa se bo z doslej znanimi kandidati: Tonijem Dragarjem (LDS), Sonjo Heine (NSi), Janezom Ulčarjem (Zelena stranka) in Andrejo Jarc Pogačnik (SD).
Kot občinski svetnik se je takoj začel zavzemati za ureditev Šolske ulice v Jaršah. Potreben je bil dogovor z lastnico posestva gospo Slabič, da poseka nekaj grmičevja ob svoji ograji, zaradi boljše vidljivosti in prehoda za vse udeležence. Največji nevarnosti pa so bili izpostavljeni šolarji, ki so obiskovali OŠ v Jaršah. Uspel se je dogovoriti z gospo Slabičevo in ji na lastne stroške popravil dotrajano kamnito ograjo, odstranil tudi vse moteče grmičevje in s tem je Šolska ulica pridobila večjo preglednost in tudi varnost.
Kot predsednik krajevne skupnosti se je najprej lotil urejanja uporabe prostorov krajevne skupnosti Jarše - Rodica, katere so uporabljala društva.
Sledila je obnova dvorane in ostalih prostorov v krajevne skupnosti.
Ker je bila železniška postaja na Rodici v zelo slabem stanju in je predstavljala nevarnost za uporabnike se je občina odločila, da jo podre. Kot nadomestek le tega postajališča katerega so krajani sami zgradili s prostovolnjim delom je občina želela postaviti kot nadomestek, manjšo nadstrešnico.
Krajevna skupnost Jarše - Rodica je temu močno nasprotovala. Prav zavzemanje Petra in dogovarjanje z županom in občinsko upravo je uspelo na tem mestu postaviti novo železniško postajališče z WCjem in kolesarnico.
Kot predsednik krajene skupnosti Jarše - Rodica je dal pobudo, da se ob Jarški cesti uredi park državnosti in v park postavi repliko Knežjega kamna - delo Jožeta Narobeta. Tako je bila 22. junija 2012 otvoritev Parka državnosti in postavitev Knežjega kamna na slovesnosti v počastitev dneva državnosti. Slavnostna govornica je bila ministrica za slovence po svetu, gospa Ljudmila Novak.
Vir: KS Jarše - Rodica
Dne 23. junija 2011 smo v KS Jarše-Rodica občina Domžale v Parku državnosti, ki se nahaja v Srednjih Jaršah postavili kopijo Knežjega kamna. Knežji kamen je simbol starodavne slovenske identitete, predvsem pa državnosti in predstavlja središče slovenskega demokratičnega obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Na podlagi slovenskega ustoličevanja se je utrdila in razvila pogodbena teorija o prenosu pravice vladanja z ljudstva na vladarja.
Peter Verbič - Pobudnik postavitve knežjega kamna |
In več kot tisoč let pozneje je tudi na podlagi poznavanja karantanskega ustoličevanja nastala ameriška ustava, ki jo ima ves svet za izredno napredno in demokratično glede na takratne čase. Slovenci smo že najmanj tisoč let pred njo ne samo poznali teorijo o prenosu oblasti z ljudstva na vladarja, temveč smo jo dosledno tudi izvajali.
Po besedah Verbiča je namen postavitve knežjega kamna utrjevanje slovenskega nacionalnega ponosa in dvig narodove identitete. Vsako leto bo v tem času ob knežjem kamnu tradicionalna slovesnost v počastitev dneva državnosti. Postavitev knežjega kamna bo prva tovrstna obeležitev v Sloveniji.
Jože Narobe, sicer po poklicu mehanik, je spominsko obeležje knežjega kamna izdelal čez zimo, za izdelavo se je odločil, ker se, kot pravi, zaveda, da je potrebno našo zgodovino in korenine spoštovati. Jože se sicer ljubiteljsko veliko ukvarja z obdelavo kamna, ta skulptura pa je bila sprva mišljena kot postavitev na njegovem vrtu.
Naprej je izdelal model za vlivanje betona, do dokončne izdelave je potreboval kar tri mesece. Jože pravi, da je izvirni knežji kamen izklesan, izdelan iz peščenjaka, ta, katerega je izdelal on, pa je vlitek iz betona, po velikosti pa je enak izvirnemu, visok je en meter ter premera 80 centimetrov. Osnutek le tega je vzet po zastavi oziroma simbolu grba slovenske narodne manjšine na Avstrijskem Koroškem. Kamen je bele barve in postavljen na kamniti podlagi. Ob njem stalno plapola slovenska zastava. Ta kamen je postavljen v čast dneva državnosti dne 25. junija 2011.
Vir: ks-jarse-rodica.info
Krajevna skupnost Jarše Rodica je skupaj z občinskim druženjem za Vrednote Slovenske Osamosvojitve pripravila prireditev ob dnevu Državnosti dne 22.junija 2012 pred Knežjim kamnom v Parku Državnosti v Srednjih Jaršah.
Prisotne je pozdravil predsednik sveta KS Jarše Rodica, Peter Verbič še posebej Ministrico za slovence po svetu in zamejstvu ga.Ljudmilo Novak, župana občine g.Tonija Dragarja, podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc, podžupana Lovra Lončarja ter predsednika Združenja za Vrednote Slovenske Osamosvojitve g.Slavka Kmetica ter poudaril pomen praznika in domoljubja.
Slavnostna govornica je bila ministrica ga.Ljudmila Novak. V kulturnem programu je sodelovala Godba Domžale, Pevski zbor SPEV KD Groblje, igralec in pesnik Tone Kuntner, ter pevec Boris Kopitar.
Program je povezoval Drago Plevel iz Kulturnega društva Groblje.
Na slikah: govor predsednika KS Jarše Rodica Petra Verbiča, govor ministrice Ljudmile Novak, Boris Kopitar je zapel "Ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi" ter Tone Kuntner, recital: "O domovini".
Vir: Domžalsko-kamniške NOV!CE 13.junij 2012
Prazniki, še prav posebej državni, ki obeležujejo nastanek suverene, samostojne slovenske države, so najobčutljivejši čas narodove zavesti, ki pa ga, vsaj nekateri, skušajo vedno znova namerno izkoristiti za najrazličnejše delitve državljank in državljanov Slovenije, pa tudi za nekakšno omalovaževanje pomena samih praznikov.
Bližajoči se Dan državnosti je tako še vedno, predvsem med mladimi, odločno premalo prepoznaven, da pa bi bil v zavesti mlade populacije vtisnjen kot nekaj, na kar bi morali biti še kako ponosni – je pa za nekatere , to čista iluzija. »Ne poznam, ne vem kaj je to, me še ni bilo (takrat, ko se je »delala« slovenska država!) in me tudi ne zanima!«.To je najpogosteje slišan odgovor mladih na vprašanje,kaj jim predstavlja Dan državnosti.
Zaskrbljujoča ugotovitev, ki jo je na žalost, zlahka dokazati.
Kaj vodi tiste, ki določajo programe šolskega sistema v segmentu »zgodovina«, da določajo času slovenske osamosvojitve skorajda nič šolskih ur, je moč le ugibati. Zagotovo pa to ni, ne poštenje, ne domoljubje, ne kaj drugega, kar bi moralo biti.Prav zato gre bržkone v navedenem iskati glavni vzrok za tako močno pomanjkanje domovinske, tudi državne zavesti med mladimi.
Pa ni pri nas, malce starejših, prav nič bolje. Ne le pomanjkanje realnega in verodostojnega zgodovinskega spomina, temveč predvsem pomanjkanje t.i. »narodne zavesti« in domoljubja je tisti »izvirni greh« naše nacije, kateremu posvečamo resnično premalo pozornosti.
Slovenski grb, slovenska zastava, slovenska himna so atributi naše pokončne drže, katerih pa se kar nekako sramujemo.Zakaj ,se sprašujem.Smo eden najbolj sposobnih narodov v Evropi in ni svetovne korporacije brez slovenskega znanja.
Navedeno stanje med ljudstvom so dosegli vsi tisti, že omenjeni, ki praznike slovenskega naroda (zlo)namerno izkoriščajo kot poligon najbolj nizkega političnega obračunavanja med »našimi« in »vašimi« in nam še vedno skušajo dopovedati,da je tista prava naša država bila le Jugoslavija.
Da bi vsaj poskusili preseči naravnost zaskrbljujoče stanje, bi morali vsi, ki smo ponosni državljanke in državljani Slovenije, najprej doumeti, da izobešena slovenska zastava na Dan državnosti ni nikakršen nacionalizem, temveč izraz dostojanstva in ponosa, pa tudi trdnosti in odločnosti sicer majhnega naroda, da ostane – narod. S svojim jezikom, s svojo indentiteto in s svojimi državnimi simboli, ki so mu v čast.
Tudi zaradi navedenega bomo v Jaršah, v spominskem parku, ob repliki Knežjega kamna, tega starodavnega simbola slovenske klenosti, 22.junija 2012 ob 17.00 uri, pripravili slovestnost, ki naj vsem prisotnim (pa tudi vsem ostalim) jasno in nedvoumno pokaže na nujnost tovrstnega početja, na pomembnost obeleževanja vseh tistih datumov in pomnikov, ki zaznamujejo usodno odločilne trenutke slovenske zgodovine.
To je enostavno, naša dolžnost. Do vseh tistih, ki so za uresničitev tisočletnih slovenskih sanj dali svoja življenja, pa tudi do vseh tistih, predvsem mladih, ki jim skušajo nekateri, prej omenjeni zlonamerneži, megliti zgodovinsko resnico.
Samo s zavestnimi, poštenimi, dostojanstvenimi proslavami bomo lahko ohranili verodostjnost slovenskega zgodovinskega spomina na ravni človeku vrednega. Vse ostalo je zlonamerna politična intriga, katere ni vreden prav nihče. Še najmanj pa – mladi ljudje!
Iskrene čestitke in ponosno praznovanje Dneva državnosti.
Peter Verbič